Aequa lanx. — “Stroga pravičnost.” (vir: wiki)

Ne verjamem v usodo. Ne verjamem v naključja. Verjamem le v posledice svojih dejanj. Sem to, kar počnem. Zakaj tako počnem, je moja stvar. Sledim cilju, sanjam? Vas ne briga.

Pravijo, da tistemu, ki dobro dela, se dobro godi. Tudi sam verjamem v to, zato tako tudi počnem. Zavedam se, da je treba posledice sprejeti pogumno in z dvignjeno glavo. Tudi če si nečistoval, sprejmi tisto, kar temu sledi. Težava je, ker ljudje pričakujejo materialne dobrine. Mislijo, da se jim bo dobro vrnilo v denarju, hiši, avtu …

Ljudje smo včasih pravi totalni bebci. Tudi sam. Želimo, hrepimo po tistem, kar nam ni namenjeno in se ne zavedamo vsega dobrega okoli nas. Mar je potrebno imeti najboljši avto, da boš srečen? Mar je nujno zlo živeti v vili vredni nekaj deset milijonov € ? Zakaj se ne zadovoljimo s tem malim kar nas obkroža? Zato, ker smo tako naravnani …

Normalno je želeti si živeti dostojno. Normalno je sanjati o “velikih” stvareh. Ampak ali je normalno stremeti k tem sanjam za vsako ceno? Mnogokrat zanemarjamo stvari v našem vsakadnu, ker se nam zdijo samoumevne. Dejstvo je pa, da se tega zavemo šele takrat, ko to nekaj oddide/izgine.

Poglejte malo okoli sebe in se zamislite o svojem početju. Imate hrano za lačne želodce, streho nad glavo, obleke in pokrivala? Zahvalite se za to in to spoštujte, kajti mnogo ljudi nima niti osnovnih stvari za preživetje.

Zakaj to pišem? Ne vem .. je tak čuden dan, vročina pritiska in se mi blede. Premišljujem o svojih dejanjih v preteklosti in njihovi teži. Razmišljam o posledicah, ki so me izoblikovale v tak karakter kot sem. Sanjam o tem kaj bom nekoč postal, si ustvaril in me bo spremljalo v dneh moje starosti. A to so le sanje, cilji, ki jih lahko v trenutku nekaj pretrese in postavi na glavo.

In potem začnem od začetka …

LP,
Matic

p.s: dejansko je bil danes prov lep vroč sončen dan